Kontakt

Znanje

»Z ERP-ponudnikom se že pogovarjamo.« Kaj lahko izboljšamo do uvedbe?

Avtor Dimitrije Stopar · Objavljeno · Stanje

  • ERP
  • avtomatizacija procesov
  • transport
  • rešitve po meri

Z ERP-ponudnikom že usklajujete zajem naročil, disponenti pa jih do uvedbe še vedno prepisujejo. Načrtujete povezavo z naročnikovim portalom, vendar termin izvedbe še ni določen. Ali pa pripravljate obsežnejšo prenovo sistema, medtem ko pregled vozila pred odhodom ostaja na papirju.

V takšnih primerih je razumljiv odgovor: »O tem se že pogovarjamo z našim ERP-ponudnikom.«

Za nadaljnji pogovor so pomembna predvsem tri vprašanja: kateri del dela bo projekt pokril, kdaj bo rešitev dejansko v uporabi in katera ročna opravila bodo ostala tudi po uvedbi.

Kaj konkretno pripravljate z ERP-ponudnikom?

ERP je poslovni informacijski sistem, katerega obseg je odvisen od rešitve, modulov in povezav, ki jih podjetje uporablja. Pri načrtovanju dodatnih izboljšav je smiselno najprej razumeti dogovor z obstoječim ponudnikom.

Zato vprašamo:

»Kateri postopek trenutno usklajujete z vašim ERP-ponudnikom in kdaj naj bi ga zaposleni začeli uporabljati v vsakdanjem delu?«

Pomembna je razlika med začetnim pogovorom, potrjenim obsegom, načrtovano izvedbo in rešitvijo, ki že deluje. Če je projekt še odprt, lahko konkreten prikaz pomaga določiti zahteve. Če je izvedba že dogovorjena, preverimo, kje bi bila dodatna rešitev smiselna in kako bi se povezala z načrtovanimi spremembami.

V DHTECO razvijamo dopolnilne rešitve glede na procese podjetja in možnosti povezave z obstoječimi sistemi. Pri vsakem predlogu najprej razjasnimo, kaj je že na voljo in kaj je že naročeno.

Če obseg še ni določen, začnimo s konkretnim primerom

Pogovor o avtomatizaciji hitro ostane pri splošnih željah: manj prepisovanja, hitrejša obdelava in boljši pregled. Primer iz vašega podjetja pokaže, kaj te želje pomenijo pri dejanskem delu.

Pri naročilih lahko vzamemo sporočilo s prilogo in skupaj pregledamo, katere podatke zaposleni prebere, preveri, dopolni in prenese v sistem. Pri drugem procesu pregledamo dokument, obrazec ali zaporedje opravil, ki ga želite izboljšati.

Na tej podlagi lahko pripravimo prikaz predlaganega postopka. Tako lažje ocenite:

  • katere korake bi rešitev prevzela;
  • kje bi zaposleni še vedno preverjal ali potrjeval podatke;
  • katere informacije potrebuje obstoječi sistem;
  • kako bi se obravnavali nepopolni podatki in izjeme.

Tak prikaz je lahko podlaga tudi za nadaljnje pogovore z ERP-ponudnikom. Zahteve postanejo konkretne, podjetje pa lažje preveri, ali predlagana izvedba ustreza njegovemu delu.

Če ERP-ponudnik rešuje isti problem, kaj bo ostalo po uvedbi?

Če je zajem naročil iz e-pošte in dokumentov že del dogovorjenega projekta, najprej preverimo njegov obseg. Razvoj dodatne rešitve za isto opravilo bi moral imeti jasen razlog.

Bolj uporabno vprašanje je:

»Katera ročna opravila bodo vaši zaposleni še vedno izvajali, ko bo ta projekt zaključen?«

Morda bo prenos naročil urejen, vendar bo disponent še vedno zbiral manjkajoče priloge. Morda bodo podatki povezani z obračunom, kontrola vozila in tovora pred odhodom pa bo ostala ločen postopek. Lahko se tudi izkaže, da načrtovani projekt že pokriva prednostne težave podjetja.

E-pošte, dokumentov PDF ali kontrole pred odhodom zato ne obravnavamo kot področij, ki jih ERP nujno ne pokriva. Preverimo, kako jih pokriva vaš sistem in kaj pri tem ostaja zaposlenim.

O ročnih opravilih ob obstoječem sistemu pišemo tudi v članku »TMS že imamo.« Koliko ročnega dela pa še ostane?.

Kaj lahko izboljšate do načrtovane uvedbe?

Če je uvedba oddaljena, je smiselno oceniti delo, ki ga bodo zaposleni do takrat še opravljali ročno. Nato preverimo, ali bi omejena izboljšava upravičila strošek in trud uvedbe.

Pri tem je pomembno tudi, kaj bo z dodatno rešitvijo po zaključku ERP-projekta. Ali bo ostala v uporabi? Se bo povezala z novo funkcijo? Bo treba del povezave prilagoditi ali rešitev umakniti?

Te odločitve vključimo v načrt že na začetku. Tako podjetje lahko oceni korist v vmesnem obdobju skupaj s poznejšimi stroški prilagoditve.

Kako hitro je lahko rešitev v uporabi?

Rok je odvisen od izbranega postopka, razpoložljivih podatkov, dostopov in možnosti povezave. Po pregledu teh pogojev lahko pripravimo konkreten časovni načrt.

Pri tem ločimo prikaz na vzorčnih podatkih od rešitve v vsakodnevni uporabi. Za uporabo pri dejanskem delu je treba preveriti tudi izjeme, potrjevanje podatkov, delovanje povezave in odgovornosti ob težavah.

Jasno omejen prvi korak omogoči natančnejši dogovor o roku. Podjetje lahko začne z določenim opravilom in se na podlagi rezultata odloči za nadaljnji obseg.

Uskladitev z vašim ERP-ponudnikom in odgovorno osebo za sistem

Če rešitev izmenjuje podatke z ERP, se lahko po vašem dogovoru uskladimo z odgovorno osebo za sistem in obstoječim ponudnikom.

Skupaj je treba določiti, kje se podatki vodijo, kdo jih lahko spreminja, kako se spremembe prenesejo in kako se zazna neuspešen ali podvojen prenos. Razjasnimo tudi odgovornosti za vzdrževanje povezave in njeno prilagoditev ob spremembah sistema.

To je del načrtovanja rešitve. Smiselno ga je urediti, preden zaposleni začnejo uporabljati nov postopek.

Omejen začetek in vnaprej dogovorjena merila

Podjetje se lažje odloči za prvi projekt, če so obseg, strošek in pričakovani rezultat jasni.

Dogovorimo se, kateri postopek zajema preizkus, kdo sodeluje in po katerih merilih boste ocenili korist. To so lahko čas obdelave, potreba po popravljanju podatkov ali pregled nad odprtimi opravili. Pri oceni upoštevamo tudi čas, ki ga zaposleni porabijo za pregled predlogov in obravnavo izjem.

Po preizkusu se odločite, ali boste rešitev uporabljali naprej in ali želite vključiti še drug proces. Če želite najprej zaključiti projekt z ERP-ponudnikom, se lahko dogovorimo za ponovni pogovor ob primernem času.

Z ERP-ponudnikom se že pogovarjate. Katera opravila pa vašim zaposlenim do uvedbe — in tudi po njej — še vedno jemljejo čas?

Vprašanja o tem članku

← Vsi prispevki